Blogkute

Skupinske vadbe srečamo v vsakem fitnes centru. Če je bila pred desetletji edina izbira aerobika, imamo danes celo vrsto različnih programov vadb, navadno z, v slovenščino, neprevedenimi imeni. Naj jih naštejem le nekaj Zumba, Body Pump, Body Attack …

Privrženci skupinskih vadb zelo radi poudarjajo pozitivne lastnosti vadb ter zagovarjajo njihovo uporabo celo v vrhunskem športu. Vadba naj bi bila učinkovita, saj naj bi v eni vadbeni enoti, ki traja le eno uro, naredili vse potrebno za telo — vaje za moč, raztezne vaje in vaje za krvnožilni sistem. Pa so stvari res tako preproste in enostavne?

Vsakdo se vadbe udeleži z lastnim ciljem. Eni s ciljem po izgubi telesne mase, drugi s ciljem po izoblikovanju telesa, tretji spet s čisto drugačnimi željami. Ker se skupinska vadba ne prilagaja vsakemu posamezniku in njegovim željam oziroma ciljem, je iz vidika doseganja vaših ciljev, manj primerna kot recimo individualna vadba ali vadba v majhnih skupinah, ko se lahko trener posveti vsakemu vadečemu posebaj. Vrhunski športniki imajo individualizirane programe z namenom, da v najkrajšem možnem času naredijo najboljši napredek. To za skupinske vadbe, čeprav nekateri trdijo drugače, ne velja.

Ta trditev je močna in težka. Ali naj ne bi bil cilj vadbe prav preprečevanje poškodb? Ja, prvotno naj bi res bil, a skupinske vadbe imajo kar nekaj problemov. Skupinske vadbe potekajo navadno v velikem prostoru, kjer na eni strani dvorane vadbo kaže vaditelj, na drugi strani pa se gnete množica vadečih, ki želi slediti vsakemu gibu, ki ga pokaže vaditelj. Ko pridete v fitnes center k osebnemu trenerju, bo prva stvar dobrega trenerja ta, da vam pokaže pravilno izvedbo posameznih vaj — počepa, sklec, delovanja trenažerjev … Vse to z namenom, da prepreči morebitne poškodbe, ki bi nastale pri nepravilnem obremenjevanju. Pri skupinskih vadbah pa vam nihče ne pokaže pravilne izvedbe vaj. Popolnoma skregano z logiko se tisti najboljši postavijo v prve vrste, tisti slabši, ki ne znajo veliko, pa v zadnje. Ne le, da vaditelj med vadbo nima časa, da bi si ogledal pravilnost izvedbe vaj vsakega posameznika, to mu preprečuje tudi neustrezna postavitev vadečih. No, njemu to ugaja — ni se mu treba truditi z “antitalenti”. Pa ni samo tehnika tista, ki je problematična, tudi intenzivnost je. Ljudje se razlikujemo v sposobnostih in zato ne moremo vsi trenirati z enako intenzivnostjo. No, pri skupinskih vadbah vse poteka ravno po tem principu. Vsi vse in enakokrat.

Res se ne čudim, da je vse več ljudi, ki se udeležujejo skupinskih vadb poškodovanih in potem prihajajo na individualne ure k Bio-Fitu, da odpravijo že nastale težave.

Ste videli kdaj vrhunskega maratonca z velikimi bicepsi in “six-packom”? Jaz ga nisem. Ste videli fitneserja z velikimi bicepsi in “six-packom”, ki je postavil vrhunski čas na maratonu? Jaz ga nisem. Ker je to enostavno nemogoče. V podrobnosti, zakaj je temu tako, se tokrat ne bom spuščal. Skupinske vadbe pa v svoji osnovi želijo doseči ravno to. Povečati vašo mišično maso ter vas narediti bolj vzdržljive in bolj gibljive. Sliši se kot top-shop oglas. In tudi na nek način je. Nekatere stvari pač ne gredo skupaj in tako je tudi tukaj. Vadba za vzdržljivost, mišično maso (hipertrofijo) in gibljivost morajo biti posebne vadbene enote, ki si v najboljšem primeru celo ne sledijo v istem tednu, temveč je razvoj posameznih značilnosti razporejen prek celega leta. Tako kot pri matematiki in fiziki, tudi v svetu športa obstajajo določena pravila, ki se jih je potrebno držati, če želimo doseči zastavljen cilj. Preskakovati faz se ne da, pa naj rečejo kar hočejo.

Priporočam vam vadbo v majhnih skupinah pod nadzorom usposobljene osebe, ki bo poslušala vaše želje in pričakovanja ter naredila trening po vaši meri. Ne nasedajte prodajnim strategijam skupinskih vadb, saj so te zaradi neindividualiziranih programov precej neučinkovite. Če me kdo, ki doslej še ni bil na nobeni vadbi vpraša, h kateri vadbi naj gre, bi mu z veseljem priporočal Bio-Fit2 v Ljubljani in Bio-Fit na Bledu, saj je pristop k vadbi daleč najbolj primeren.