Zadnjič sem pisal o nasičenih maščobnih kislinah, tokrat pa bom članek posvetil holesterolu – “dobremu” in “slabemu”.
Najprej nekaj besed o tem, kaj holesterol sploh je. Iz vsakdanjih izkušenj gotovo veste, da se maščobe ne topijo v vodi. Posledično se ne topijo niti v krvi. Pred desetletji se je na televizijskih ekranih vrtela reklama, ki je aterosklerozo, oziroma po domače, mašenje žil, primerjala z zamašenim kuhinjskih odtokom potem, ko smo vanj zlili cel kup maščobe. Po tej teoriji bi tudi človek ne smel uživati maščob, saj bi te zamašile žile. Stvar ni niti približno tako enostavna.
Človeško telo je preveč pametno, da bi pustilo maščobam zamašiti žile. Maščobe tako nikdar v krvni obtok ne pridejo v obliki maščob, temveč se po krvi prenašajo z raznimi prenašalci. Ena izmed posebnih skupin so tudi lipoproteini. Lipoproteini se nadalje delijo na različne podenote, mednje pa sodijo tudi molekule holesterola. Nas predvsem zanimajo LDL (lipoproteini nizke gostote) in HDL (lipoproteini visoke gostote) delci. Mnogokrat so vam rekli, da morate imeti v krvi HDL delcev več kot 1 mmol/l, delcev LDL manj kot 3 mmol/l, skupni seštevek pa naj bi bil manjši od 5 mmol/l. Preden se vprašamo o smiselnosti teh številk, si poglejmo, kaj naj bi ti delci sploh počeli v človeškem telesu.
V naše mišlenje se poskuša vcepiti idejo, da je holesterol pač izredno slab in da se ga moramo izogibati. Samo hiter pogled na slovensko wikipedijo ali kakršno koli drugo spletno stran pa bo razkril, da je holesterol pravzaprav pomembna sestavina … “Holesterol je potreben za izgradnjo in vzdrževanje celičnih membran; uravnava njihovo fluidnost v širokem temperaturnem razponu. Pomemben je tudi za tvorbo žolča, ki je shranjen v žolčniku in pomaga prebavljati maščobe ter lipidotopne vitamine A, D, E in K. Je sestavina živčnih ovojnic.” Seznam procesov, kjer je holesterol potreben je še izredno dolg. Vidmo torej, da holesterol človeško telo nujno potrebuje.
Pa pojdimo nazaj k vrednostim holesterola … Vsi se strinjamo, da je HDL holesterol neškodljiv. Ne strinjamo pa se glede LDL delcev, saj je medicina stvari malce preveč poenostavila … Zakaj? Ker se delci LDL delijo še po velikosti na majhne, srednje ter velike. Običajni merilci holesterola ne znajo zaznati razlike med velikostjo delcev, zato kar pozabite, da boste zdravnika povprašali, kako velike delce imate …
Ateroskleroza je proces ožanja žil, ki naj bi nastal zaradi previsokega deleža LDL delcev v krvi. Pa je to res? Ne, nikakor. Zadnje hipoteze in raziskave kažejo na to, da je v prvi vrsti potrebna poškodba sten žil. V drugem koraku pa se kot odgovor na poškodbo začnejo v krvno steno “vgrajevati” delci LDL, ki želijo popraviti membrano. Gre torej za občajen obrambni mehanizem. Vidimo torej, da problem niso delci LDL, temveč vnetje, oziroma nastala poškodba. In tu pride na vrsto velikost delcev. Obstajata dve, sicer še nepreverjeni teoriji, zakaj pride do vnetja žil. Prva pravi, da so za to krivi majhni delci LDL, druga pa pravi, da je za to kriva visoka koncentracija inzulina v krvi, oziroma spremembe koncentracije inzulina in glukoze. Zakaj je tako, še ni najbolje raziskano, dokazano dejstvo pa je, da veliki in srednji delci LDL niso problematični in ne škodujejo žilam. Nasprotno pa velja za majhne delce, ki so dokazano škodljivi. Merjenje holesterola v krvi je tako nesmisel, če ne vemo, o kakšni velikosti delcev govorimo. Nekdo ima lahko tako vrednost LDL holesterola več od priporočene, a so to neškodljivi LDL delci.
In kako se lahko zavarujemo pred škodljivimi LDL delci? Z zdravo prehrano. Ampak žal ne s tisto, ki nam jo industrija in večina zdravstenih organizacij priporoča. Ne boste verjeli, ampak največji generator majhnih LDL delcev so ogljikovi hidrati, predvsem predelani (sladkorji) z visokim gliakemičnim indeksom (hitrorazgradljivi), generator velikih delcev pa so maščobe – nasičene maščobe. Predpostavka, da uživanje nasičenih maščobnih kislin dviguje vrednosti holesterola so za lase privlečene in popolnoma neresnične.
